Cvetna nedelja ni le dan, ko k blagoslovu prinesemo snop zelenja. Je trenutek, ko se človek lahko (znova) odpre Božji navzočnosti in v znamenju zelenja prepozna obljubo odrešenja.
Spomin na prihod Jezusa v Jeruzalem
S cvetno nedeljo kristjani slovesno vstopamo v veliki teden, vrhunec cerkvenega leta, ko se z blagoslovom zelenja spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem. Ljudje so ga takrat pozdravljali z zelenjem, ga slavili in mu mahali z vejami – kot znamenjem časti, veselja in pričakovanja. Jezus je jezdil na osličku, vedel je, da ga čakata trpljenje in smrt na križu. A iz ljubezni do nas, do mene in tebe, se je prepustil volji Nebeškega Očeta
Izdelava snopa – opravilo, ki se ga vsako leto loti moj tast
Izdelovanje snopov je po običaju moško opravilo, ženske naj bi snope le okrasile. Izdelave se je najbolje lotiti na kaki terasi ali dvorišču, potem ko smo v bližnji ali daljni okolici nabrali želeno zelenje. Iz bolj ravnih vej vrbe odberemo nekaj tistih najlepših, ki imajo na koncu lepe mačice. Vrb je mnogo različnih, zato dosežemo lep kontrast v barvi končnega izdelka, če za vezavo teh dolgih vej uporabimo vejice drugačne vrbe.
V našem primeru smo kombinirali vrbo žalujko z rumenimi vejami in drugo vrbo z lepimi mačicami, ki ima nekoliko rdečkasto lubje. Veje zvežemo skupaj na treh ali petih koncih, lahko si pomagamo z vrvjo ali žico in nato to mesto samo prekrijemo s tako imenovanimi »krencli« iz vrbe. Vanje zataknemo drugo zelenje, na primer pušpan, dren in spomladansko reso ali pa na osnovno ogrodje zavežemo še več izbranega zelenja. Posamezne vrste zelenja lahko združujemo v proge ali kolobarje okrog in okrog ogrodja. Pazimo, da je zaključni del dovolj dobro navezan na ogrodje. Vse skupaj popestrimo z raznobarvnimi trakovi krep papirja.
Na Koroškem snopi tako ostajajo preprosti, čisto naravni. V njih ni odvečnega. Ko je snop blagoslovljen, ne izgubi svojega pomena, temveč postane del doma. Vejice pogosto shranimo, iz njih naredimo križ in ga pritrdimo na hišo. Naša hiša ima že kar nekaj takih križev.
Butarice in snopi
Na Slovenskem v skladu s starimi običaji pred začetkom obhajanja velikonočnih praznikov naredimo butarico, pušelj, pegelj, drenek, vivnik, presmec, beganco ali snop zelenja za blagoslov na cvetno nedeljo. Uporabljamo zimzelene in cvetoče vejice grmov in dreves, ki jih naberemo na vrtu ali v naravi. Izdelek je del krščanske velikonočne tradicije in nosi svoj simbolen pomen. Končni izdelek in njegovo poimenovanje se razlikuje glede na geografsko poreklo njegove izdelave. Lahko je narejen iz vejic cvetja, zelenja in celo barvanih lesnih oblancev. Koroški snopi po mojem mnenju najlepše pokažejo, kako blizu je prava pomlad. Pomlad, ki pomeni novo upanje.
Zaključek za vsakega bralca (tudi neverujočega)
Dnevi, ki so pred nami, so namenjeni podoživljanju trpljenja, smrti in vstajenja Jezusa Kristusa, ki se razvije skozi sveto velikonočno tridnevje (veliki četrtek, petek, sobota) do praznika velike noči. Sem verna, pa se vseeno zgodi, da gredo kdaj ti dnevi prehitro mimo, se nanje ne uspem ustrezno pripraviti in jih doživeti. Upam, da bo tokrat drugače. Upam tudi, da bo kdo, ki ga srečam, od zgolj morebitne tradicije prešel v tisto pravo, živo vero, ali vsaj iskanje. Sem odprta za odgovor na kako vaše vprašanje oziroma za pogovor.
Ko tako držim svoj snop in vejice oljke, ki mi jih je pred nekaj dnevi podarila mami, se sprašujem: Kaj to pomlad v meni poganja? Kaj potrebuje več svetlobe? Kaj želim negovati? Vsekakor so to vsi moji bližnji odnosi, morda kak dober preobrat v doseganju poslovnih in osebnih ciljev, ali celo spoznanje, da sem taka, kot sem, čisto ok …
Trudim se. In ostajam hvaležna. Tudi za to, da ste prebrali tole moje pisanje.
Kristina Ravnjak
